Spremembe za normirance v letu 2026 – kaj prinaša novi zakon

Novembra 2025 je Državni Zbor Republike Slovenije sprejel zakon z imenom Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Ta zakon prinaša pomembne novosti za tiste, ki kot normiranci ugotavljajo davčno osnovo po normiranih odhodkih. Spremembe začnejo veljati že v davčnem letu 2026.

Glavne novosti

1. Spremenjeni pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov

• Če želi nekdo v letu 2026 preiti iz sistema dejanskih odhodkov na normirane odhodke, veljajo novi prihodkovni pragovi: prihodki v letu 2025 ne smejo preseči 50.000 evrov (prej 30.000 €).
• Alternativno: lahko se uvrstiš, če prihodki ne presegajo 120.000 evrov (prej 60.000 €) in si bil vsaj 9 mesecev neprekinjeno obvezno zavarovan kot samozaposleni za polni delovni čas.
• Pri kmetijskih gospodarstvih, kjer je ugotavljanje davčne osnove urejeno po posebnem členu (47. člen ZDoh-2), se podobna meja 120.000 € uporablja za nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva.

2. Petletna čakalna doba za ponovni vstop po izstopu ali prenehanju dejavnosti

• Če je podjetnik izstopil iz sistema normiranih odhodkov ali prenehal z dejavnostjo, po novem ne more takoj znova priglasiti normiranosti. Ponovni vstop je možen šele po vsaj petih davčnih letih pod pogojem, da je ves čas kontinuirano opravljal dejavnost.
• Novo pravilo se uporablja za vse izstope in prenehanja dejavnosti od 1. januarja 2026 naprej.

3. Sprememba pravil za izstop iz sistema (obvezni izstop)

• Zakon določa, da bo iz sistema normiranih odhodkov treba izstopiti, če povprečje prihodkov v dveh zaporednih predhodnih letih preseže določene meje.

Meje:

– 120.000 € za “polnega s.p.” (redno zavarovanje),

– 50.000 € za “popoldanskega s.p.” (če pogoja polnega zavarovanja ni),

– 85.000 evrov (v enem letu »redni s.p.«, v drugem letu »popoldanski s.p.«),

Novost: Skladno s štirinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ se pri ugotavljanju povprečja prihodkov iz dejavnosti, upošteva tudi predhodno davčno leto, tudi če zavezanec  ni opravljal dejavnosti. V tem primeru se šteje, da so prihodki iz dejavnosti, v tem davčnem letu enaki nič.

Zavezanec, ki je začel poslovati 1. 6. 2025 (pogoj obveznega zavarovanja iz naslova samozaposlitve neprekinjeno za 9 mesecev v letu 2025 ne bo izpolnjen), in bo v letu 2025 dosegel 110.000 eurov prihodkov, bo moral za leto 2026  izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.

Izračun (registracija 1. 6. 2025):
–   prihodki 0 evrov za leto 2024 (prihodki predhodnega leta, ko zavezanec ni opravljal dejavnosti so enaki nič)
–    prihodki 110.000 evrov v letu 2025 (poslovanje od 1. 6. 2025 do 31. 12. 2025)

Povprečje dveh zaporednih let: 0 eur (2024) + 110.000 eur (2025) = 55.000 evrov,

Ker presega povprečje 50.000 eurov v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih, bo moral zavezanec  za leto 2026  izstopiti iz sistema normiranih odhodkov

4. Sprememba načina obdavčitve – uvedba progresivne dohodninske lestvice

• Od 2026 naprej normiranci ne bodo več obdavčeni z enotno (flat) stopnjo. Uvedena je progresivna dohodninska lestvica.
• To pomeni, da bo davek za tiste z višjo davčno osnovo višji — vpliv bo odvisen od višine dohodka in priznanih normiranih odhodkov.
• Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
  Do vključno davčne osnove v višini 72.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
  •    Nad 72.000 eurov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 72.000 evrov).
• Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, niso bili obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
  Do vključno davčne osnove v višini 33.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
  •    Nad 33.000 eurov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 33.000 evrov).

5. Zakaj te spremembe – in komu koristijo / kdaj opozarjajo

Zakon je uvedel spremembe, ki skušajo bolje ločiti med samostojnimi podjetniki z res nizkimi stroški poslovanja (npr. tisti, ki delajo “na čisto” — storitvene dejavnosti, brez velikih materialnih stroškov) in tistimi, ki poslujejo bolj intenzivno in bi morali voditi polno računovodstvo.

• Strožji pogoji za vstop omejujejo možnost, da “veliki” s.p.-ji izkoristijo prednosti normiranosti.
• Petletna “blokada” ponovnega vstopa po izstopu preprečuje kratkoročno “skakanje” — to pomeni, da je treba premišljeno izbrati med normiranim in dejanskim režimom.
• Progresivni davek pa pomeni, da tisti z višjimi dohodki ne bodo več imeli takšne davčne ugodnosti, kot so jo imeli prej z enotno stopnjo — znižuje se prednost normirancev pri rasti poslovanja.

Za podjetnike z majhnimi stroški in zmernimi prihodki so spremembe manj striktne — še vedno lahko ostanejo normiranci. Za tiste, ki rastejo ali imajo višje dohodke, pa pomeni prehod na dejanske odhodke večjo verjetnost obveznega izstopa ali višje davčne obremenitve.

6. Kaj to pomeni za “dejanskega” oziroma potencialnega normiranca v 2026

• Če leta 2025 prihodkov ni bilo več kot 50.000 € — lahko v 2026 vstopiš v sistem normiranih odhodkov, če želiš preiti iz običajnega (dejanskega) obračunavanja.
• Če si že bil normiranec, in si vmes izstopil — ne moreš kar takoj znova vstopiti. Sistem zahteva vsaj 5 let “čakanja”.
• Če si v preteklih dveh letih imel vsakoletne velike prihodke (povprečje nad pragom), te bo doletel obvezni izstop iz normirane obdavčitve.
• In — pozor — davek bo z progresivno lestvico za višje osnove višji kot prej, če so tvoji prihodki in davčna osnova visoki.

TABELA: Primerjava pogojev za normirance (2024 → 2025 → 2026)

Ali se še splača biti normiranec?

• DA, normiranec se v letu 2026 še vedno splača, če:
  • imaš relativno nizke dejanske stroške,
  • prihodki so do približno 60.000 € (polni s.p.) oziroma do 30.000 € (popoldanski s.p.),
  • ti ustreza enostavnejše vodenje in predvidljiv davek.
• NE (ali vsaj vprašljivo) je normirani režim v 2026, če:
  • imaš visoke prihodke (nad 60k) in hkrati visoke dejanske stroške,
  • že zdaj “voziš po zgornjih pragih” in ti grozi obvezen izstop,
  • bi si želel fleksibilno skakati med režimi – tega zaradi 5-letnega pravila praktično ni več.

Zaključek

• Z novim zakonom ZPZR se sistem normiranih odhodkov — kot je bil znan doslej — podrobno preoblikuje. Spremembe so usmerjene v to, da normiran režim ostane privilegij predvsem za tiste z nizkimi dejanskimi stroški, medtem ko podjetniki z višjimi prihodki in večjo poslovno intenzivnostjo avtomatično preidejo oziroma bodo morali preiti v standardni (“dejanski”) način obdavčitve.
• Za “majhne”, “lahke” samostojne podjetnike z nizkimi stroški in zmernimi prihodki je normiranec še vedno lahko koristna izbira — a pametno je pregledati, ali pogoji veljajo (posebej, če razmišljaš o vstopu ali če si bil prej normiranec in si izstopil).

Pripravila: Irena Podletnik

Maribor, 9.12.2025

Vir: FURS