Od boljšega razumevanja problema do hitrega preverjanja rešitev in bolj premišljenega odločanja v podjetju
V evropskem gospodarstvu imajo mala in srednje velika podjetja izjemno pomembno vlogo. Predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU in zagotavljajo približno dve tretjini delovnih mest, zato so ključna za gospodarsko dinamiko, zaposlovanje, inovacije in regionalni razvoj. Prav zato vprašanje njihove rasti ni zgolj vprašanje posameznega podjetja, temveč tudi vprašanje konkurenčnosti širšega okolja. V času negotovih trgov, hitrih tehnoloških sprememb, višjih stroškov in spremenjenih pričakovanj kupcev postaja vse bolj jasno, da rast podjetja ni več odvisna le od dobre ideje ali večjega obsega poslovanja, temveč predvsem od sposobnosti, da podjetje pravočasno prepozna pravi problem, poišče ustrezno rešitev in jo zna preveriti v praksi (Svet Evropske unije b. d.; OECD b. d.; Bianchini in Lasheras Sancho 2025).
Za podjetnike, obrtnike, podjetnike začetnike, potencialne podjetnike in start-upe je to še posebej pomembno. Manjša podjetja imajo praviloma manj časa, manj kapitala, manj kadrovskih rezerv in manj manevrskega prostora za drage napake. To pomeni, da si pogosto ne morejo privoščiti dolgih razvojnih ciklov, ki temeljijo predvsem na predpostavkah. Namesto tega potrebujejo pristope, ki omogočajo hitrejše učenje, bolj premišljeno odločanje in boljšo uporabo omejenih virov. Prav v tem kontekstu postajata vitko inoviranje in »out of the box« razmišljanje dve izmed najbolj uporabnih razvojnih orodij sodobnega podjetništva (Fredrich, Gudergan in Bouncken 2022; Felin idr. 2020).
Rast podjetja se začne s pravilno postavljenim vprašanjem
Mnoga podjetja rast še vedno razumejo predvsem kot vprašanje večje prodaje, več strank ali širšega trga. Toda v praksi rast pogosto ni omejena z ambicijo, temveč z napačno opredeljenim problemom. Podjetje lahko vlaga v oglaševanje, čeprav je dejanska težava v nejasni vrednostni ponudbi. Lahko razvija nove storitve, čeprav bi večji učinek doseglo že z boljšo uporabniško izkušnjo, hitrejšim odzivom ali drugačnim načinom komunikacije s stranko. Raziskave o dinamičnih sposobnostih MSP kažejo, da uspešnejša podjetja niso nujno tista, ki imajo več virov, temveč tista, ki znajo bolje zaznati priložnosti, povezati razvoj z učenjem in prevesti spremembe v konkretne poslovne odločitve (Fredrich, Gudergan in Bouncken 2022).
Za podjetnika to pomeni, da se rast začne z nekaj temeljnimi vprašanji. Kje v poslovanju nastajajo največje izgube časa, energije ali marže? Kaj je za kupca res pomembno? Katera težava je dovolj relevantna, da jo je smiselno reševati? Kaj podjetje dela dobro, pa tega še ni pretvorilo v jasno prednost na trgu? Takšna vprašanja so bistvena zato, ker podjetju pomagajo razlikovati med zanimivo idejo in razvojno priložnostjo. Brez te začetne discipline tudi najbolj ustvarjalne ideje pogosto ostanejo na ravni neizkoriščenega potenciala (Bender-Salazar 2023; Rösch, Tiberius in Kraus 2023).
Design thinking: najprej razumeti uporabnika, nato iskati rešitev
V zadnjih letih se je design thinking uveljavil kot eden osrednjih pristopov za razvoj inovacij, vendar ga praksa pogosto poenostavi na tehniko za ustvarjanje idej. V strokovni literaturi je design thinking razumljen precej širše: kot na človeka osredotočen proces, ki združuje razumevanje uporabnika, redefinicijo problema, oblikovanje rešitev, prototipiranje in testiranje. Njegova največja vrednost ni v tem, da proizvaja več idej, temveč da podjetju pomaga bolje razumeti, kaj je pravi problem in zakaj je za uporabnika sploh pomemben (Rösch, Tiberius in Kraus 2023; Bender-Salazar 2023).
To je posebej pomembno za podjetnike začetnike in start-upe, ki se pogosto zelo hitro zaljubijo v svojo rešitev. Toda trg ne nagrajuje rešitev zato, ker so tehnično zanimive, ampak zato, ker rešujejo dovolj pomemben problem, na razumljiv in uporaben način. Design thinking podjetju pomaga premakniti fokus z notranje logike podjetja na logiko uporabnika. Obrtniku lahko pokaže, da stranka ne išče le kakovostne storitve, temveč tudi enostavnost, zanesljivost in hitrost. Podjetniku začetniku lahko pomaga ugotoviti, da stranke ne potrebujejo več funkcionalnosti, ampak bolj jasen razlog za nakup. Start-upu pa lahko razkrije, da težava ni v tehnologiji, ampak v tem, da uporabnik ne prepozna dovolj jasno vrednosti rešitve (You 2022; Bender-Salazar 2023).
Pomembno je tudi, da design thinking ni rezerviran za velika podjetja ali specializirane razvojne ekipe. Njegova bistvena logika je uporabna tudi v manjšem podjetju ali obrtni dejavnosti: opazovati uporabnika, poslušati njegove izkušnje, preverjati predpostavke, oblikovati več možnih rešitev in jih primerjati z vidika dejanske vrednosti. Prav zaradi tega lahko design thinking podjetju prinese večjo jasnost pri razvoju izdelkov, storitev in poslovnih modelov (Rösch, Tiberius in Kraus 2023; You 2022).
Vitko inoviranje: ideja kot hipoteza, ne kot gotovost
Če design thinking pomaga bolje razumeti problem, potem vitko inoviranje pomaga preveriti, ali predlagana rešitev sploh deluje. Temeljna logika vitkega inoviranja je, da podjetje idejo obravnava kot hipotezo in jo preverja postopno, z manjšimi preizkusi, namesto da bi že na začetku vlagalo v popolno, celovito in drago rešitev. V literaturi o lean startup pristopu je podjetnik opisan kot nekdo, ki oblikuje predpostavke o vrednosti, kupcih, kanalih in modelu prihodkov ter jih nato sistematično testira skozi eksperimente (Felin idr. 2020; Bocken in Snihur 2020).
To je za manjša podjetja izjemno pomembno. Namesto da razvijejo popoln izdelek, lahko pripravijo osnovni prototip. Namesto da razširijo ponudbo na celoten trg, lahko novo rešitev najprej preizkusijo z omejenim krogom kupcev. Namesto da investirajo v večjo digitalno platformo, lahko preverijo odziv z manjšo pilotno izvedbo. Namen takšnega pristopa ni improvizacija, temveč učenje. Podjetje si zastavlja tri ključna vprašanja: Kaj predvidevamo? Kako bomo to preverili? Kaj smo se iz tega naučili? Prav takšna disciplina zmanjšuje negotovost in zmanjšuje verjetnost dragih razvojnih napak (Felin idr. 2020; Bocken in Snihur 2020).
Za start-upe je ta logika skoraj nujna, saj delujejo v okolju visoke negotovosti. Za podjetnike začetnike je koristna, ker jim omogoča, da idejo preverijo, še preden vanjo vložijo preveč časa in denarja. Za obrtnike in mala podjetja pa je dragocena zato, ker jim omogoča postopno uvajanje izboljšav brez pretiranega tveganja. Vitkost v tem smislu ni zgolj zniževanje stroškov, temveč sposobnost, da podjetje omejene vire usmeri tja, kjer lahko ustvarijo največjo vrednost za kupca in največ učenja za podjetje (Felin idr. 2020; Fredrich, Gudergan in Bouncken 2022).
»Out of the box« razmišljanje kot odprtost za nove povezave in nove modele
Izraz »out of the box« se pogosto uporablja površno, kot sinonim za kreativnost ali neobičajne ideje. V poslovnem smislu pa je bolj smiseln kot označba za sposobnost podjetja, da preseže lastne rutine, poveže različne vire znanja in na problem pogleda z druge perspektive. Novejše raziskave o odprtem inoviranju v MSP poudarjajo, da manjša podjetja pogosto dosegajo boljše inovacijske rezultate takrat, ko se ne zaprejo vase, ampak v razvoj vključujejo tudi kupce, dobavitelje, partnerje, podporne organizacije in širše poslovno okolje (Annamalah, Aravindan in Ahmed 2025).
Za obrtnika lahko to pomeni sodelovanje z drugimi lokalnimi ponudniki ali razvoj dodatne storitve v povezavi s partnerjem. Za podjetnika začetnika lahko pomeni, da ideje ne preverja le v krogu znancev, ampak v pogovoru s potencialnimi kupci. Za start-up lahko pomeni, da izdelek ne razvija izolirano, ampak v stalnem stiku z uporabniki, mentorji in trgom. »Out of the box« razmišljanje je zato manj stvar prebliska in bolj stvar poslovne odprtosti: pripravljenosti, da podjetje posluša, sodeluje, primerja in preoblikuje svojo prvotno predstavo na podlagi novih informacij (Annamalah, Aravindan in Ahmed 2025; Bender-Salazar 2023).
Umetna inteligenca kot praktično poslovno orodje
V zadnjih letih se je v podjetniškem prostoru močno povečala dostopnost umetne inteligence. Za MSP to ni pomembno zgolj kot tehnološki trend, ampak kot potencialno zelo uporabno poslovno orodje. OECD poudarja, da digitalizacija lahko podjetjem pomaga pri dostopu do novih trgov, povečanju učinkovitosti, večji odpornosti in večji konkurenčnosti, vendar manjša podjetja pri tem še vedno zaostajajo zaradi pomanjkanja virov, veščin in organizacijske podpore. Novejši OECD-jev pregled za leto 2025 posebej izpostavlja pomen uvajanja AI-tehnologij, digitalne varnosti, fintech rešitev in drugih digitalnih praks za konkurenčnost MSP (OECD b. d.; Bianchini in Lasheras Sancho 2025).
Raziskava o evropskih MSP kaže, da je uporaba umetne inteligence in robotike povezana s produktnimi, procesnimi, organizacijskimi in marketinškimi inovacijami. To pomeni, da AI ni relevantna le za tehnološka podjetja, temveč lahko podpira zelo različne poslovne funkcije: od priprave vsebin, analize podatkov in raziskav trga do boljše organizacije dela, hitrejšega zbiranja informacij in oblikovanja alternativnih poslovnih rešitev. Za start-upe lahko pomeni hitrejše iteriranje idej in preverjanje različnih vrednostnih ponudb, za obrtnike in mala podjetja pa prihranek časa pri rutinah ter boljšo podporo pri vsakodnevnem odločanju (Segarra-Blasco, Tomàs-Porres in Teruel 2025).
Ob tem pa je nujno opozorilo, da umetna inteligenca ni čarobna rešitev. Sistematični pregled literature o AI v MSP opozarja na tipične ovire: pomanjkanje kompetenc, nejasne cilje, težave s podatki, organizacijsko nepripravljenost ter pravna in etična vprašanja. Zato je najbolj smiseln pristop premišljena uporaba: AI ima največjo vrednost takrat, ko podjetju pomaga hitreje strukturirati informacije, pripraviti osnutke, primerjati možnosti in zaznati vzorce, ne pa takrat, ko nadomešča presojo, poznavanje stranke ali strateški razmislek (Oldemeyer, Jede in Teuteberg 2025).
Regija kot razvojni ekosistem, ne le kot lokacija
Ko govorimo o rasti podjetij v regiji, regija ni zgolj geografski okvir. Je tudi skupek znanj, odnosov, specializacij, podpornih institucij, poslovnih mrež in razvojnih možnosti. Raziskava o regionalni specializaciji in inovativnosti podjetij ugotavlja, da regionalna aglomeracija pozitivno vpliva na inovacije podjetij, pri čemer je ključno, da podjetja znajo zunanje znanje ne le zaznati, temveč ga tudi absorbirati, preoblikovati in uporabiti. Z drugimi besedami: prednost regije ni samoumevna, temveč postane resnična šele takrat, ko jo podjetje zna pretvoriti v poslovno vrednost in s tem prednost (Sánchez-García idr. 2025).
Za podjetnike, obrtnike in start-upe to pomeni, da je smiselno gledati na regijo kot na prostor za učenje, sodelovanje in preverjanje idej. Bližina kupcev, partnerjev, razvojnih organizacij, izobraževalnih institucij in drugih podjetij lahko bistveno skrajša pot od ideje do povratne informacije. Podjetje, ki zna regionalne povezave uporabiti za pilotne projekte, partnerstva, testiranje ali razvoj novih rešitev, pogosto raste hitreje in z manj tveganja kot podjetje, ki vse poskuša razviti samo (Sánchez-García idr. 2025; Svet Evropske unije b. d.).
Od ideje do rešitve: odločilna je sposobnost pretvorbe
Podjetja praviloma nimajo premalo idej. Pogosteje imajo premalo jasen sistem, po katerem bi ideje presojala in razvijala. Zato rast pogosto ni odvisna od količine zamisli, temveč od sposobnosti podjetja, da loči med zanimivo idejo in tisto, ki ima dejanski potencial za rast. Koristno je, da si podjetje ob vsaki ideji zastavi nekaj osnovnih vprašanj: Ali rešuje dovolj pomemben problem? Ali je ciljna skupina dovolj jasna? Ali je vrednost za kupca razumljiva? Ali lahko rešitev hitro in z razumnimi stroški preizkusimo? Takšen način razmišljanja je skupna točka design thinkinga, vitkega inoviranja in odprtega inoviranja (You 2022; Felin idr. 2020; Annamalah, Aravindan in Ahmed 2025).
Ključni premik nastane takrat, ko podjetje idejo pretvori v konkreten naslednji korak. Kdo je prvi uporabnik? Kaj je minimalna različica rešitve? Kako bomo merili odziv? Kaj bomo storili, če se predpostavka izkaže za napačno? Prav tu se razlikujeta ustvarjalnost in razvojna disciplina. Ustvarjalnost odpre možnosti, razvojna disciplina pa omogoči, da podjetje te možnosti preizkusi, se iz njih nekaj nauči in jih po potrebi spremeni. Podjetje, ki osvoji tak način dela, ne gradi rasti le na eni dobri ideji, ampak na boljšem sistemu odločanja (Rösch, Tiberius in Kraus 2023; Felin idr. 2020).
Sklep
Vitko inoviranje in »out of the box« razmišljanje nista rezervirana za velike korporacije ali visokotehnološka podjetja. Prav za podjetnike, obrtnike, podjetnike začetnike, potencialne podjetnike in start-upe sta lahko posebej dragocena, ker omogočata razvoj z manj tveganja, več učenja in večjo osredotočenostjo na resnične potrebe trga. Ko podjetje zna najprej razumeti problem, nato preverjati predpostavke, se povezovati z okoljem in smiselno uporabljati sodobna orodja, tudi umetno inteligenco, pridobi nekaj mnogo pomembnejšega od ene same dobre ideje: pridobi boljši način razmišljanja o rasti (Bender-Salazar 2023; Felin idr. 2020; Oldemeyer, Jede in Teuteberg 2025).
V času, ko sta prilagodljivost in sposobnost hitrega učenja vse bolj odločilni za uspeh, bodo dolgoročno uspešnejša predvsem tista podjetja, ki znajo opazovati, poslušati, testirati, sodelovati in se pravočasno prilagajati. Prav v tem smislu vitko inoviranje, design thinking, odprta inovacija in premišljena uporaba umetne inteligence niso ločene teme, temveč deli iste razvojne logike: kako iz omejenih virov, boljših vprašanj in hitrejšega učenja ustvariti večjo vrednost za kupca in trdnejšo osnovo za rast podjetja v regiji (OECD b. d.; Sánchez-García idr. 2025).
Literatura
- Annamalah, Sanmugam, Kalisri Logeswaran Aravindan in Selim Ahmed. 2025. “Driving open innovation in SMEs: the role of organizational and strategic dynamics.” Journal of Innovation and Entrepreneurship 14, čl. 119. DOI: 10.1186/s13731-025-00588-4.
- Bender-Salazar, Rahmin. 2023. “Design thinking as an effective method for problem-setting and needfinding for entrepreneurial teams addressing wicked problems.” Journal of Innovation and Entrepreneurship 12, čl. 24. DOI: 10.1186/s13731-023-00291-2
- Bianchini, Marco in Marta Lasheras Sancho. 2025. SME digitalisation for competitiveness: The 2025 OECD D4SME Survey. OECD SME and Entrepreneurship Papers, št. 68. Paris: OECD Publishing. DOI: 10.1787/197e3077-en.
- Bocken, Nancy in Yuliya Snihur. 2020. “Lean Startup and the business model: Experimenting for novelty and impact.” Long Range Planning 53 (4), čl. 101953. DOI: 10.1016/j.lrp.2019.101953.
- Felin, Teppo, Alfonso Gambardella, Scott Stern in Todd Zenger. 2020. “Lean startup and the business model: Experimentation revisited.” Long Range Planning 53 (4), čl. 101889. DOI: 10.1016/j.lrp.2019.06.002
- Fredrich, Viktor, Siegfried Gudergan in Ricarda B. Bouncken. 2022. “Dynamic Capabilities, Internationalization and Growth of Small- and Medium-Sized Enterprises: The Roles of Research and Development Intensity and Collaborative Intensity.” Management International Review 62: 611–642. DOI: 10.1007/s11575-022-00480-3
- 2019. Strengthening SMEs and Entrepreneurship for Productivity and Inclusive Growth: OECD 2018 Ministerial Conference on SMEs. Paris: OECD Publishing. DOI: 10.1787/c19b6f97-en.
- Oldemeyer, Leon, Andreas Jede in Frank Teuteberg. 2025. “Investigation of artificial intelligence in SMEs: a systematic review of the state of the art and the main implementation challenges.” Management Review Quarterly 75: 1185–1227. DOI: 10.1007/s11301-024-00405-4.
- Rösch, Nicolas, Victor Tiberius in Sascha Kraus. 2023. “Design thinking for innovation: context factors, process, and outcomes.” European Journal of Innovation Management 26 (7): 160–176. DOI: 10.1108/EJIM-03-2022-0164.
- Sánchez-García, Eduardo, Javier Martínez-Falcó, Bartolomé Marco-Lajara idr. 2025. “Regional Specialization as a Driver of Potential and Realized Absorptive Capacity and Business Innovation.” Journal of the Knowledge Economy 16: 18443–18474. DOI: 10.1007/s13132-025-02614-y.
- Segarra-Blasco, Agustí, Josep Tomàs-Porres in Mercedes Teruel. 2025. “AI, robots and innovation in European SMEs.” Small Business Economics 65: 719–745. DOI: 10.1007/s11187-025-01017-2.
- You, Xinya. 2022. “Applying design thinking for business model innovation.” Journal of Innovation and Entrepreneurship 11, čl. 59. DOI: 10.1186/s13731-022-00251-2.
- B. d. SME digitalisation. Dostop 22. 4. 2026.
- Svet Evropske unije. B. d. Support to small and medium-sized enterprises (SMEs). Dostop 22. 4. 2026.
Maribor, 22.4.2026
Pripravil: Peter Ekart, podjetniški mentor
