Ali se vam še splača biti normiranec?

S 1. januarjem 2025 so v Sloveniji stopile v veljavo pomembne spremembe zakonodaje, ki vplivajo na samostojne podjetnike, ki vodijo poslovne knjige po normiranih odhodkih, znane kot normirance. Te spremembe prinašajo strožje pogoje za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov ter uvajajo dodatne obveznosti poročanja.

Ključne spremembe za normirance v letu 2025:

1. Znižanje prihodkovnih mej za vstop v sistem:
   • »»Polni«« normiranci: Meja za vstop se znižuje s 100.000 € na 60.000 € letnih prihodkov.
   • »»Popoldanski«« normiranci: Meja se znižuje s 50.000 € na 30.000 € letnih prihodkov.

1. Spremembe v priznanih normiranih odhodkih:
   • »Polni« normiranci, ki so imeli bili najmanj 9 mesecev polno zavarovani (po novem se upošteva e samo samozaposlitev s.p.):
     • Prihodki do 60.000 €: priznani odhodki ostajajo 80%.
     • Prihodki nad 60.000 €: priznani odhodki se znižajo na 0%.
   • »Popoldanski« normiranci in »polni« normiranci, ki so bili  v letu polno zavarovani manj kot 9 mesecev:
     • Prihodki do 12.500 €: priznani odhodki ostajajo 80%.
     • Prihodki od 12.500 € do 30.000 €: priznani odhodki se znižajo na 40%.
     • Prihodki nad 30.000 €; priznani prihodki se znižajo na 0%

3. Višina priznanih normiranih odhodkov:

• • • Pri »popoldanskem« s.p. je priznano maksimalno 25.000  € odhodkov
    • Pri »polnem« s.p. je priznano maksimalno 60.000 € odhodkov

4. Zaostritev pogojev za obstoj v sistemu:

• • • • »Polni« normiranci: Če v dveh zaporednih letih skupni prihodki presegajo 120.000 € (povprečno 60.000 € na leto), je izstop iz sistema obvezen.
      • »Popoldanski« normiranci: Če v dveh zaporednih letih skupni prihodki presegajo 60.000 € (povprečno 30.000 € na leto), je izstop iz sistema obvezen.

5. Dodatne obveznosti poročanja:

• • • • • Normiranci morajo enkrat letno poročati Finančni upravi RS (FURS) o prihodkih, doseženih s povezanimi osebami ali delodajalcem.

6. Ukinitev možnosti normiranih odhodkov za d.o.o.:

• • Družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) od leta 2025 ne morejo biti več normiranci.

Normiranec vs. S.P. po dejanskih stroških – Katera oblika je ugodnejša?

Zadnje spremembe zakonodaje so prinesle strožje pogoje za normirance, zato se marsikateri podjetnik sprašuje, ali je še vedno smiselno ostati v sistemu normiranih odhodkov ali pa preiti na klasično vodenje knjig po dejanskih stroških. Potrebno je upoštevati, da normiranci ne morejo uveljavljati nobenih davčnih olajšav. Tukaj je primerjava med normirancem in s.p.-jem, ki vodi knjige po dejanskih stroških, pri čemer predpostavljamo, da dejanski stroški znašajo 80 % prihodkov.

1. Primer: »polni« normiranec

• Podjetnik A:
  • Prihodki: 55.000 €
  • Priznani odhodki: 80% = 44.000 €
  • Obdavčljivi dobiček: 11.000 € (55.000 € – 44.000 €)
  • Dohodnina (20%): 2.200 €
• Podjetnik B:
  • Prihodki: 65.000 €
  • Priznani odhodki: 80% za prvih 60.000 € = 48.000 €
  • Obdavčljivi dobiček: 17.000 € (65.000 € – 48.000 €)
  • Dohodnina (20%): 3.400 €

2. Primer: »popoldanski« normiranec in »polni« normiranec, ki je bil v letu polno zavarovan manj kot 9 mesecev

• Podjetnik C:
  • Prihodki: 30.000 €
  • Priznani odhodki:
    • 80% za prvih 12.500 € = 10.000 €
    • 40% za preostalih 12.500 € (do 25.000 €)= 5.000 €
    • Skupaj priznani odhodki: 15.000 €
  • Obdavčljivi dobiček: 15.000 € (30.000 € – 15.000 €)
  • Dohodnina (20%): 3.000 €

3. Primer: s.p. po dejanskih stroških

Izhodišča:

• Prihodki: 60.000 €
• Dejanski stroški: 80 % prihodkov = 48.000 €
• Obdavčljivi dobiček: 60.000 € – 48.000 € = 12.000 €
• Prispevki: 7.000 € (približna ocena za leto 2025)
• Davčna osnova: 12.000 € – 7.000 € = 5.000 €
• Olajšava: 5.260 € (splošna olajšava za leto 2025)
• Obdavčljivi del: 5.000 € – 5.260 € = -260 €

Izračun dohodnine:

• Dohodnina: v tem primeru ne plača dohodnine, ker je olajšava večja kot davčna osnova.

Ključni zaključki in razmislek ob izbiri pravega statusa

1. Normiranec je ugodnejši, če so dejanski stroški nizki
   • Če ima podjetnik nizke dejanske stroške (npr. storitvene dejavnosti, svetovalci, programerji), potem normirani odhodki predstavljajo veliko davčno ugodnost.
   • Ob upoštevanju 80 % normiranih odhodkov plača davek na preostalih 20 % prihodkov brez dodatne računovodske obremenitve.
2. S.P. po dejanskih stroških je ugodnejši pri visokih stroških in zaradi olajšav
   • Če podjetnik dejansko porabi 80 % prihodkov za stroške, je bolje voditi knjige, saj lahko dodatno uveljavlja olajšave in prispevke kot davčno olajšavo.
   • Skupna davčna obremenitev je lahko bistveno nižja kot pri normiranem s.p.-ju.
3. Prispevki za socialno varnost so v obeh primerih podobni
   • Prispevki znašajo okoli 7.000 € letno za »Polni« s.p., kar velja tako za normirance kot za klasične s.p.-je.
   • »Popoldanski« s.p. (normiranec) plačuje bistveno manj prispevkov (cca. 97 € mesečno), zato se ta oblika še vedno izplača, če gre za dopolnilno dejavnost.
4. Računovodska in administrativna zahtevnost
   • Normiranci imajo manj administracije, saj jim ni treba voditi poslovnih knjig, temveč zgolj evidence prihodkov in izdanih računov.
   • S.P. po dejanskih stroških potrebuje računovodjo, kar predstavlja dodaten strošek (cca. 50–150 € mesečno).
5. Upoštevanje prihodnjih sprememb zakonodaje
   • Z novimi omejitvami za normirance (znižanje prihodkovnega praga na 60.000 €) in strožji pogoji za obstanek v sistemu je treba razmisliti, ali bo podjetje čez nekaj let še lahko poslovalo v normiranem sistemu.

Zaključek: Kaj je boljše?

• Če so dejanski stroški nizki (pod 40–50 % prihodkov) in želite manj administracije, je normirani s.p. še vedno dobra izbira.
• Če pa imate dejanske stroške okoli 80 % prihodkov in želite izkoristiti davčne olajšave, se vam bolj splača voditi knjige po dejanskih stroških.
• »Popoldanski« normiranec je še vedno ena najboljših možnosti za dodatno dejavnost, saj so prispevki minimalni.

Če se odločate med tema dvema oblikama poslovanja, je najbolje narediti individualni izračun in se posvetovati z računovodjem, saj lahko tudi specifične dejavnosti vplivajo na davčno optimizacijo.

V kolikor ugotovite, da bi se vam bolj splačalo vodenje poslovnih knjig po dejanskih stroških ali obratno, lahko načina vodenja poslovnih knjig  spremenite le enkrat letno, ob oddaji davčnega obračuna. Rok za oddajo davčnega obračunu za leto 2024 je 31.3.2025.

Pripravila: Irena Podletnik

Maribor, 28.2.2025