Zeleni prehod in njegov vpliv na poslovanje podjetij v Sloveniji in EU
V sodobnem svetu se soočamo s kritičnimi okoljskimi izzivi, med katere sodijo podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaženje s plastičnim odpadom, vodna kriza, energetska nespremenljivost, urbanizacija in mobilnost, linearen model proizvodnje ter socialne neenakosti pod vplivom podnebnih sprememb.
V odgovor na te grožnje se je Evropska Unija zavezala k zelenemu prehodu, ambiciozni agendi za prehod v bolj trajnostno, okolju prijazno in nizkoogljično gospodarstvo. Zeleni prehod ima globok vpliv na poslovanje podjetij in oblikovanje prihodnosti. V okoljskih izzivih se skrivajo pomembne priložnosti za podjetja. Podjetja, ki se usmerjajo v razvoj trajnostnih in inovativnih rešitev, kot so obnovljivi viri energije, recikliranje, trajnostno gospodarjenje z viri in socialna odgovornost, lahko ne le prispevajo k reševanju okoljskih problemov, temveč tudi izkoristijo rastoče povpraševanje po trajnostnih izdelkih in storitvah, kar krepi njihovo konkurenčnost in dolgoročni uspeh.
Zeleni prehod v Evropski Uniji
Evropska unija je postavila zeleni prehod v ospredje svoje politike s predstavitvijo Evropskega zelenega dogovora (European Green Deal). Ta celovit načrt se zavzema za transformacijo evropskega gospodarstva z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, izboljšanja energetske učinkovitosti, spodbujanja obnovljive energije in zmanjšanja ekološkega odtisa.
Evropski zeleni dogovor (European Green Deal) predstavlja ambiciozno in celovito strategijo Evropske unije za prehod v trajnostno, okolju prijazno in nizkoogljično gospodarstvo. Ta načrt, ki ga je Evropska komisija predstavila decembra 2019, se osredotoča na različne vidike okoljske trajnosti, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, povečanjem energetske učinkovitosti, spodbujanjem obnovljive energije in trajnostno mobilnostjo ter ohranjanjem naravnega okolja.
Ena od ključnih značilnosti Evropskega zelenega dogovora je zaveza EU, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna. To pomeni, da naj bi EU do takrat izpustila iz ozračja enako količino toplogrednih plinov, kot jih je sposobna absorbirati ali nadomestiti z drugimi ukrepi. Poleg tega se bo v okviru tega dogovora izvajala tudi pravična tranzicija, ki bo zagotovila, da nobena skupnost ne bo pustila na stranskem tiru med prehodom v trajnostno gospodarstvo. Evropski zeleni dogovor ima potencial za spremembo paradigme v evropskem gospodarstvu in družbi ter postavlja temelje za bolj trajnostno prihodnost.
Izziv za poslovno skupnost
Poslovna skupnost se sooča s številnimi izzivi, ko gre za vključevanje v zeleni prehod:
Regulativni okvir: Evropska unija je uvedla stroge okoljske standarde, ki od podjetij zahtevajo zmanjšanje njihovega ogljičnega odtisa. To vključuje obvezne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Podjetja se morajo prilagoditi novim predpisom in naložiti v okolju prijaznejšo tehnologijo. Regulativni okvir za podjetja pri doseganju nižjega ogljičnega odtisa postaja vse pomembnejši in zapleten. Države in regionalni organi uveljavljajo stroge okoljske predpise, ki določajo omejitve emisij toplogrednih plinov ter zahteve za poročanje in sledenje. Poleg tega se uveljavljajo tudi tržni mehanizmi, kot so sistemi trgovanja z emisijskimi dovoljenji, ki podjetjem postavljajo omejitve glede emisij in jim hkrati omogočajo tržne spodbude za zmanjšanje ogljičnega odtisa. Za podjetja je ključnega pomena, da se seznanijo s temi regulativnimi zahtevami, spremljajo njihov razvoj in prilagodijo svoje poslovne prakse, da izpolnijo okoljske standarde ter izkoristijo prednosti, ki jih ponuja prehod v nizkoogljično gospodarstvo.
Zmanjšanje ogljičnega odtisa: Zmanjševanje ogljičnega odtisa pri podjetjih je ključno za trajnostno poslovanje v današnjem okoljsko ozaveščenem svetu. To vključuje predvsem prehod na čistejše in bolj energetsko učinkovite proizvodne procese, zmanjšanje rabe fosilnih goriv ter vlaganje v obnovljive vire energije. Poleg tega podjetja lahko izboljšajo učinkovitost transporta in logistike, sprejemajo trajnostne materiale in poslovne modele ter spodbujajo ozaveščanje med zaposlenimi in strankami o pomenu zmanjšanja ogljičnega odtisa. Zmanjševanje ogljičnega odtisa ne le zmanjšuje negativni vpliv na okolje, ampak lahko tudi prinaša finančne prihranke, izboljšuje ugled podjetja in odpira nove poslovne priložnosti v rastočem trgu trajnosti.
Trajnostne inovacije: Inovacije so ključne za uspeh v zelenem prehodu. Podjetja morajo razvijati trajnostne izdelke in storitve ter iskati nove načine za zmanjšanje okoljskega vpliva svojih dejavnosti. Trajnostne inovacije so ključni element sodobnega gospodarstva in družbe, saj predstavljajo pristop k razvoju in uporabi novih idej, tehnologij ter poslovnih modelov, ki so usmerjeni v doseganje dolgoročne ekonomske uspešnosti in hkrati ohranjanje okoljskega in družbenega ravnotežja. Te inovacije se osredotočajo na zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, spodbujanje odgovornega ravnanja v poslovanju ter izboljšanje kakovosti življenja in blaginje skupnosti. Trajnostne inovacije segajo preko zgolj ekoloških vidikov in se dotikajo tudi socialnih in ekonomskih vidikov trajnosti. Z razvojem takih inovacij lahko podjetja prispevajo k boljši prihodnosti, kjer bomo živeli v harmoniji z naravo in družbo, ne da bi pri tem ogrozili možnosti prihajajočih generacij.
Tržni pristop: Osveščenost potrošnikov glede okoljske problematike je v zadnjih letih močno narasla. Potrošniki se vedno bolj zavedajo vpliva svojih nakupovalnih odločitev na okolje in iščejo trajnostne izdelke ter storitve. Spremljanje izpustov CO2, zmanjšanje plastike in spodbujanje krožnega gospodarstva postajajo vse pomembnejši kriteriji pri izbiri izdelkov. To ozaveščanje spodbuja tudi podjetja, da postavljajo višje standarde trajnosti in odgovornosti ter inovirajo v smeri bolj ekoloških rešitev. Skupaj lahko potrošniki in podjetja igrajo ključno vlogo pri ohranjanju našega planeta za prihodnje generacije.
Zelena logistika: Transport in logistika imata ključno vlogo pri zelenem prehodu in prizadevanjih za zmanjšanje okoljskih vplivov. Premikanje blaga in ljudi je eden od glavnih virov emisij toplogrednih plinov, zato je nujno, da se ta sektor usmeri v bolj trajnostne prakse. Uvedba električnih in hibridnih vozil, izboljšanje učinkovitosti goriv, boljša raba javnega prevoza ter razvoj pametnih sistemov za upravljanje logistike so le nekateri primeri ukrepov, ki lahko zmanjšajo vpliv transporta na okolje in prispevajo k bolj zeleni prihodnosti.
Globalna konkurenca: Globalna konkurenca je tesno povezana z zelenim prehodom, saj postaja trajnost vse pomembnejši dejavnik pri poslovnem uspehu. Države in podjetja se soočajo s konkurenco na globalnem trgu, kjer potrošniki vse bolj cenijo okolju prijazne izdelke in storitve ter podjetja, ki sledijo trajnostnim načelom. Tisti, ki inovirajo in se prilagajajo zelenim trendom, imajo boljše možnosti za rast in preživetje na dolgi rok. Zeleni prehod spodbuja tudi razvoj novih industrij, ustvarja delovna mesta in povečuje globalno konkurenčnost, hkrati pa prispeva k zmanjšanju negativnih okoljskih vplivov in doseganju trajnostnega razvoja na globalni ravni.
Priložnosti za poslovanje podjetij
Zeleni prehod predstavlja za podjetja izziv, hkrati pa prinaša številne priložnosti:
Novi trgi: Novi trgi so ključna priložnost v zelenem prehodu, saj se po vsem svetu krepi povpraševanje po okolju prijaznih izdelkih in storitvah. Hitro rastoči trgi, kot so obnovljiva energija, električna mobilnost, recikliranje, trajnostna gradnja in pametna infrastruktura, ponujajo podjetjem priložnost za širitev in diverzifikacijo svojih dejavnosti. Prav tako se odpirajo priložnosti za izvoz trajnostnih rešitev in tehnologij v države, ki si prizadevajo za zmanjšanje svojih okoljskih vplivov. Podjetja, ki bodo uspešno vstopila na nove trge, bodo lahko ne le povečala svoje prihodke, temveč tudi prispevala k globalnemu prehodu v bolj trajnostno prihodnost.
Energetska učinkovitost: Energetska učinkovitost predstavlja eno najpomembnejših priložnosti v zelenem prehodu. Podjetja, ki vlagajo v energetsko učinkovite procese, opremo in tehnologije, ne le zmanjšujejo svoje stroške obratovanja, temveč tudi zmanjšujejo svoj okoljski odtis. S tem prispevajo k globalnemu prizadevanju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Energetska učinkovitost omogoča podjetjem boljšo konkurenčnost na trgu, saj zmanjšuje njihovo odvisnost od fosilnih goriv in s tem tudi občutljivost na nihanja cen energentov. Poleg tega pa spodbuja inovacije in razvoj novih tehnologij, ki lahko privedejo do ustvarjanja novih delovnih mest in gospodarske rasti. Energetska učinkovitost ni le priložnost za podjetja, temveč je tudi ključna za doseganje trajnostnih ciljev in zmanjšanje bremena, ki ga povzroča podnebna kriza.
Krepitev blagovne znamke: Trajnostne prakse lahko povečajo ugled podjetja in privabijo nove stranke in investitorje. Potrošniki vse bolj cenijo trajnostne in družbeno odgovorne podjetniške prakse. Podjetja, ki aktivno sledijo trajnostnim načelom in jih izkazujejo skozi svoje izdelke, storitve in družbeno angažiranost, gradijo boljšo povezanost s svojo ciljno publiko. Takšno krepitev blagovne znamke pogosto spremlja večja zvestoba strank, višje cene, ki jih stranke pripravljene plačati za trajnostne izdelke, ter pozitivne besede o podjetju, ki se širijo po družbenih omrežjih. Poleg tega ima okoljska in družbena odgovornost pozitiven vpliv na odnose z deležniki, vključno s partnerji, zaposlenimi in regulatorji. Vse to podjetjem omogoča, da se izpostavijo na trgu in izkoristijo priložnosti za rast, hkrati pa prispevajo k pozitivnim družbenim in okoljskim spremembam.
Finančna podpora: Številni skladi in subvencije so na voljo za podjetja, ki se odločijo vlagati v trajnostne projekte. Mnoge vlade, finančne institucije in investitorji so pripravljeni zagotavljati sredstva in spodbude za projekte in podjetja, ki sledijo trajnostnim ciljem. To vključuje subvencije za obnovljive vire energije, davčne olajšave za energetsko učinkovitost, naložbe v zelene infrastrukturne projekte ter razvoj trajnostnih tehnologij. Poleg tega se vzpostavljajo okolju prijazni investicijski skladi in trgi za zelene obveznice, ki omogočajo financiranje trajnostnih projektov. To povečuje dostopnost kapitala za podjetja, ki se želijo vključiti v zeleni prehod, ter spodbuja inovacije in rast v trajnostnih sektorjih. Tisti, ki znajo izkoristiti to finančno podporo, lahko ne le zmanjšajo svoje okoljske vplive, temveč tudi dosežejo dolgoročno finančno stabilnost in uspešnost.
Zaposleni in moralno zadovoljstvo: V zelenem prehodu so pomemben dejavnik uspeha zaposleni, ki so motivirani in zavezani ciljem trajnostnega razvoja. Podjetja, ki spodbujajo zavedanje zaposlenih o okoljskih in družbenih vprašanjih ter jim omogočajo aktivno vključevanje v trajnostne prakse, običajno dosegajo večjo moralno zadovoljstvo med svojimi ekipami. Zaposleni, ki se počutijo, da so del podjetja, ki skrbi za okolje in družbo, so bolj zavzeti, kreativni in lojalni. To lahko privede do izboljšane produktivnosti, nižje fluktuacije zaposlenih in boljše privlačnosti za nove talente, ki si želijo delati za organizacije z jasnim družbeno-odgovornim poslanstvom. Poleg tega pa se zaposleni, ki se identificirajo s trajnostno vizijo podjetja, lahko aktivno vključijo v izvajanje trajnostnih projektov in prispevajo k uspešnemu izvajanju zelenega prehoda. Skrb za zaposlene tako ni le etična dolžnost, temveč tudi ključna strategija za uspešen in trajnosten poslovni razvoj.
Zaključek
Zeleni prehod predstavlja ključno prelomnico za podjetja v Sloveniji in EU. Da bi preživela in uspešno delovala v prihodnosti, morajo podjetja prepoznati pomen trajnostnih praks in strategij. Izzivi so resni, vendar so priložnosti za rast, inovacije in dolgoročni uspeh nadvse privlačne. Zeleni prehod ni le okoljski imperativ, temveč tudi priložnost za ustvarjanje bolj trajnostnega in uspešnega gospodarstva ter družbe.
Doseganje zelenega prehoda postavlja zahtevne naloge pred podjetja, ki želijo slediti trajnostnim načelom in izkoristiti priložnosti v okoljsko usmerjenem gospodarstvu. To vključuje prilagajanje poslovnih modelov, da bodo bolj energetsko učinkoviti in manj obremenjujoči za okolje, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, sprejetje trajnostnih praks v celotni dobavni verigi, vlaganje v raziskave in razvoj okolju prijaznih tehnologij, pridobivanje okoljskih certifikatov in oznak ter povečanje ozaveščenosti o trajnostnih vrednotah med zaposlenimi in strankami. Hkrati morajo podjetja tudi sodelovati s političnimi, regulatornimi in akademskimi institucijami ter soustvarjati trajnostne rešitve in regulative, ki bodo podpirale zeleni prehod na družbeni in gospodarski ravni.
Foto: Freepik.com
Maribor, 4.10.2023
Pripravila: Tanja Senekovič, podjetniška mentorica
Projekt SPOT svetovanje in mentoriranje Podravje 2023 je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javna agencija
