Delovna mesta in poklici v kmetijsko predelovalnem sektorju
Kmetijstvo in živilska industrija sta ključna elementa svetovnega gospodarstva, ki zagotavljata hrano in druge osnovne proizvode milijardam ljudi. Obe panogi obenem močno prispevata k degradaciji okolja, vključno s krčenjem gozdov, onesnaževanjem vode in emisijami toplogrednih plinov. V zadnjih letih se vedno bolj zavedamo potrebe po trajnostnih praksah v kmetijstvu in proizvodnji hrane, razvoj zelenih delovnih mest pa je postal ključna strategija za spodbujanje okoljske trajnosti in gospodarske rasti.
Zelena delovna mesta v kmetijstvu in živilski industriji spodbujajo okoljsko trajnost, podpirajo obnovljive vire in zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Ta delovna mesta vključujejo ekološko kmetovanje, kmetijsko gozdarstvo, trajnostno ribištvo, ravnanje s prehranskimi odpadki in proizvodnjo obnovljive energije. Razvoj zelenih delovnih mest pa ne spodbuja le okoljske trajnosti, temveč tudi ustvarja nove gospodarske priložnosti.
Ekološko kmetovanje je eden najhitreje rastočih sektorjev kmetijske industrije in ponuja številne priložnosti za zelena delovna mesta. Vključuje pridelavo pridelkov brez uporabe umetnih gnojil, pesticidov ali gensko spremenjenih organizmov. Ekološko kmetovanje ni le koristno za okolje, ampak tudi zagotavlja bolj zdravo zemljo, daje večje pridelke in ustvarja bolj raznolike ekosisteme. Delovna mesta v ekološkem kmetijstvu vključujejo kmete, kmetijske znanstvenike in strokovnjake za trženje.
Agro-gozdarstvo je zelena delovna panoga, ki vključuje vključevanje dreves, poljščin in živine v celovit sistem. Ta način kmetovanja prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, spodbuja biotsko raznovrstnost in izboljšuje zdravje tal. Delovna mesta v na tem področju vključujejo sadilce dreves, upravljavce gozdov in svetovalce za agro-gozdarstvo.
Trajnostno ribištvo je področje, kjer se ustvarjajo zelena delovna mesta. Prekomerni ribolov in netrajnostne prakse imajo uničujoč vpliv na morske ekosisteme in populacije rib, kar povzroča velike gospodarske in socialne izgube. Cilj trajnostnega upravljanja ribištva je zagotoviti ohranjanje zdravih staležev rib in zaščito morskih ekosistemov. Poklici na področju trajnostnega ribištva vključujejo morske biologe, vodje ribištva in analitike trga morske hrane.
Ravnanje z odpadno hrano je področje, na katerem se ustvarjajo zelena delovna mesta. Po podatkih Združenih narodov se ena tretjina vse proizvedene hrane izgubi ali zavrže, kar povzroča velike gospodarske, okoljske in družbene stroške. Ravnanje z odpadno hrano vključuje zmanjševanje količine zavržene hrane, prerazporejanje presežne hrane ter recikliranje odpadne hrane v energijo in gnojilo. Delovna mesta na področju ravnanja z odpadno hrano vključujejo strokovnjake za zmanjševanje količine odpadkov, vodje komposta in koordinatorje za predelavo hrane.
Proizvodnja obnovljivih virov energije je področje, na katerem se hitro povečuje število zelenih delovnih mest. Obnovljivi viri energije, kot so sončna, vetrna in hidroelektrična energija, postajajo vedno bolj pomembi, saj se svet preusmerja v nizkoogljično gospodarstvo. Delovna mesta na področju proizvodnje obnovljivih virov energije vključujejo monterje solarnih panelov, tehnike vetrnih turbin in upravljavce hidroelektrarn.
Razvoj zelenih delovnih mest v kmetijstvu in živilski industriji ne spodbuja le okoljske trajnosti, temveč tudi zagotavlja zaposlitvene možnosti in gospodarske koristi za celotno skupnosti. Zelena delovna mesta posameznikom omogočajo, da zaslužijo za preživetje in hkrati prispevajo k varovanju okolja.
Z razvojem zelenih delovnih mest v kmetijstvu in živilski industriji so povezani tudi izzivi. Slednji vključujejo potrebo po specializiranem znanju in usposabljanju, pomanjkanje infrastrukture in omejen dostop do financiranja. Za reševanje teh izzivov bodo potrebna skupna prizadevanja vlad, podjetij in nevladnih organizacij. Razvoj zelenih delovnih mest v kmetijstvu in živilski industriji je pomemben korak k trajnostni prihodnosti. Ker se svet še naprej sooča z izzivi podnebnih sprememb, bo rast zelenih delovnih mest vse pomembnejša pri spodbujanju trajnostnega razvoja.
V zvezi s ključnim vprašanjem, v katera znanja in spretnosti, poklice ter izobraževanja in usposabljanja moramo vlagati, da bi omogočili zeleni prehod, Cedefop uporablja sektorski pregled znanj in spretnosti, katerega ugotovitve kažejo, da ne potrebujemo le zelenih strokovnjakov, ki v velikem obsegu izvajajo zeleno tehnologijo, temveč tudi:
- strokovnjake s strokovnim znanjem na področju zelenih tehnologij (poklici na področju ščitnic)
- digitalne strokovnjake
- strokovnjake, ki upravljajo zeleni prehod (vodstvo in kadri)
- strokovnjake, ki vključujejo državljane v zeleni prehod
- trenerje
Z razvojem avtomatizacije, ki na kmetijah prihrani delo, se spreminja tudi delovna sila. Ne le, da se zmanjšuje, ampak postaja tudi bolj usposobljena, saj lahko dopolnjuje nove in vse bolj zapletene tehnologije. Glavno vprašanje, s katerim se soočajo države z visokimi, srednjimi in nizkimi dohodki, je, od kod bo prišla kmetijska delovna sila prihodnosti in kako ji olajšati prehod s pretežno nizko kvalificiranih ročnih dejavnosti na delo, ki vključuje bolj zapletene in izpopolnjene tehnologije. Sem prištevamo tudi nove digitalne tehnologije, ki bodo verjetno povečale povpraševanje po kvalificiranih delavcih na kmetijah in omogočile višje plače zaposlenih. Na splošno sta avtomatizacija kmetijskih delovnih mest in razvoj delovne sile na kmetijah postopna procesa, ki nista enotna po krajih, pridelkih in kmečkih opravilih. Spodbude za uvajanje metod za varčevanje z delom so največje pri določenih opravilih, ki so delovno intenzivna in jih je enostavno avtomatizirati. Postopno se ponudba kmetijskih delavcev v različnih krajih zmanjšuje, kar je tesno povezano z naraščajočimi dohodki, upadanjem rodnosti, naraščajočo izobrazbo in povečanjem možnosti zaposlitve zunaj kmetije. Sama avtomatizacija ne bo hitro izpodrinila velikega števila delavcev, temveč se bo verjetno nadaljevala postopoma. Z zmanjševanjem ponudbe delovne sile na kmetijah bodo nekatera opravila avtomatizirana, druga pa bodo še naprej delovno intenzivna. Stališče je, da bodo tržni signali še naprej usmerjali razvoj in sprejemanje tehnik varčevanja z delom, proces postopne avtomatizacije pa bo sprostil manj usposobljene delavce z novo avtomatiziranih nalog na druge dejavnosti, ki jih je težje avtomatizirati. Pri nekaterih dejavnostih, kot sta na primer priprava tal in oranje, bo avtomatizacija odprla nova področja, s čimer se bo zaradi širitve proizvodnje hrane povečalo povpraševanje po delavcih za druga opravila (sajenje, pletje, redčenje, obiranje).
Glede na to je širjenje proizvodnje hrane v času, ko se zmanjšuje ponudba delovne sile na kmetijah, ob hkratnem nadaljevanju gradnje izobraževalnih sistemov za pripravo delovne sile prihodnosti velik politični izziv po vsem svetu. Ta izziv ni omejen le na primarno proizvodnjo, temveč tudi na druge dele agroživilskih sistemov, vključno s predelavo in distribucijo. Če ne bo na voljo delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi, ki bi dopolnjevali nove tehnologije, bo težko zadovoljiti naraščajoče svetovno povpraševanje po hrani, zlasti tam, kjer delovna sila na kmetijah počasi narašča ali celo upada.
Viri
https://www.cedefop.europa.eu/en/news/forecasting-skills-green-future
https://www.fao.org/3/cb9479en/online/sofa-2022/future-agrifood-workforce.html
Pripravil: Vladimir Rudl, podjetniški mentor
Maribor, 27.9.2023
Projekt SPOT svetovanje in mentoriranje Podravje 2023 je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javna agencija
